Tema: Intenzivna nega in duševno zdravje

»Moja družina je bila doma, žena je šolala otroka, ki sta bila takrat stara približno devet ali deset let. Jaz pa sem hodil normalno na delo, kar je bilo zelo nenavadno.«

»Prvi človek, ki sem ga videl umreti zaradi covida-19, je bil Adam, star je bil 28 let. Nikoli ga ne bom pozabil. Bilo je šokantno.«

»Rekla je nekaj, kar me je zelo ganilo. Povedala mi je, da ima Adam šestletnega sina Harryja in da je za mojo knjigo hvaležna, da jo lahko da Harryju, ko bo odrasel.«

»Mislim, da je bila odločitev glede prihoda BBC-ja težka, vendar je glavni direktor bolnišnice sklenil, da je dobro, da pridejo v bolnišnico in ljudem pokažejo, kako je.«

»Sprva sva govorila prijateljsko po telefonu, potem pa je kar nenadoma preklopil v profesionalni način razmišljanja – in že čez pet minut mi je rekel: 'Nisi v redu. Potrebuješ pomoč.'«

»No, ne … Zase? Veliko zdravnikov meni, da bi morali vnaprej določiti, česa bi si želeli in česa ne, v različnih scenarijih, da bi drugim olajšali odločitve ali zagotovili, da bomo deležni prave obravnave.«

»Takrat sem delal kot nadomestni specialist v bolnišnici Royal London, ki je veliko travmatološko središče v Londonu.«

»Neverjetna ženska – izredno mirna, pogumna in odločna. Zdi se, da je z njo danes popolnoma vse v redu.«

»Za radioaktivni polonij še nikoli nisem slišal, tako da mi ta informacija ni ravno pomagala, a postalo je jasno, da gre za izredno resno zadevo.«